Dobrih sto let je minilo, odkar je bila v sklopu ljubljanskih bolnišnic leta 1895 zgrajena cerkev Sv. Križa. Notranjost cerkve je bila novogotska, podobno kot cerkev Srca Jezusovega. V cerkvi so bile vsak dan maše, v njej so krščevali novorojenčke, bolni pa so v njej iskali tolažbo. Leta 1931 so cerkev pod vodstvo bolniškega duhovnika Ignacija Slana prenovili.

Leta 1948 so morale bolnišnico zapustiti redovnice, ki so skrbele za bolnike, cerkev pa je nehala služiti svojemu namenu. Postala je kovinarska delavnica. Leta 1960 so porušili njen zvonik, pozneje pa prizidali nove prostore. Danes je na tem mestu nova stavba Onkološkega inštituta.

Dan pred božičem 1993 je bolniška župnija v kleti UKC dobila prostore za novo kapelo. Uredili so jo po načrtih arhitekta dr. Jožeta Marinka. Z belim lesom opažene stene, delo mizarja Franca Kurnika, ustvarjajo toplo, domače svetišče. Oltarno mizo, ambon in tabernakelj je izdelalo pasarstvo Janeza Žmuca.

Posebna pozornost je namenjena svetlobi. Kapela služi dvojni funkciji. Kot prostor zasebne molitve ima nežno razsvetljavo in osvetljeno oltarno podobo, za mašo pa je bogoslužni prostor prežarjen z nebeško svetlobo.

Kapelo je 27. aprila 1994 blagoslovil takratni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je pri tem rekel: Danes je ta hiša doživela velik dan, saj bo kapela pomembna za vso bolnišnico, ker bo žarišče ljubezni, dobrote, upanja in vere.

Dokončno je bila kapela urejena s postavitvijo tridelne oltarne slike Križanega (olje na platno), ki s križa objema bolnike, mlado družino in ves svet. Ustvaril jo je akademski slikar Lojze Čemažar. Ob križ je postavil tudi žalostno Mater Božjo, soodrešiteljico. Podobo je 14. avgusta 1994 blagoslovil škof Jožef Kvas.