Preskoči na vsebino


Veliki teden

Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, vrhunec velikega tedna pa velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto, ki nas uvede v veliko noč. Velika noč je najpomembnejši in največji krščanski praznik.

Veliki četrtek

je dan evharistije. Na ta dan se spominjamo obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev zakramenta sv. maše ali evharistije. Na veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo tudi za zakrament mašniškega posvečenja, ki ga škofje v Cerkvi na Slovenskem diakonom podeljujejo na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija.

Na veliki petek

se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Na ta dan je poleg pepelnične srede, strogi post. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše. Med obredi velikega petka beremo poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija.

Velika sobota

je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu. Velikonočno praznovanje začnemo z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil, ki predstavljajo našo odrešenjsko zgodovino.