Preskoči na vsebino


Božični čas

Božični čas se začne s praznikom Gospodovega rojstva, 25. decembra, in konča s praznikom Jezusovega krsta - to je prva nedelja po prazniku Gospodovega razglašenja, ki je 6. januarja.

Božični čas je čas praznovanja in veselja, da se je Bog Sin ponižal in postal človek, da bi nas odrešil greha in večne smrti.

V središču božičnega časa je Božič - praznik Gospodovega rojstva Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Jn 3,17).

Druga Božja oseba sprejme po Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek. Nevidni Bog postane viden, da ga moremo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli Božje življenje.

Praznik Gospodovega rojstva - božič, je vedno sodoben, saj je praznik vseh trenutkov našega življenja, ker se more vsak čas izvršiti božja zamenjava. Vsak dan, vsak trenutek nam Bog daje Kristusa, mi pa se moramo po Kristusu darovati Bogu.

Božični čas je kratek, a zelo bogat. Praznik Gospodovega rojstva ima osmino, ki se konča s praznikom Marije, svete Božje Matere.

Med osmino je nedelja svete Družine. Drugi zelo pomemben praznik božičnega časa je Gospodovo razglašenje (6. januar). Pri njem gre za razodetje Jezusovega božanstva.

Najprej modrim, za tem ob krstu v reki Jordan, nato pa še na svatbi v Kani Galilejski. S praznikom Jezusovega krsta, v nedeljo po Gospodovem razglašenju, se konča praznovanje njegovega skritega življenja in začenja spomin javnega oznanjevanja in navzočnosti Božjega kraljestva.

Božič in Jaslice

Ne vemo natančno, kdaj so začeli postavljati jaslice po cerkvah in hišah, eno je gotovo, da imajo izvor v božični skrivnosti in da so se nam zdaj tako priljubile, da brez njih ni božiča.

So živa predstavitev božične skrivnosti in naš izraz pojmovanja te skrivnosti. Ni čudno, da so jih zaradi njihove ponazorilne moči začeli postavljati tako zgodaj.

Nekateri viri trdijo, da so jih poznali že v 4. stoletju, vsaj v Betlehemu. Frančišek Asiški je 1223 postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič žive jaslice. Podoba Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini. Pastirji nas s svojo preprostostjo vabijo, naj tudi mi sprejmemo novorojeno Dete in ga iskreno počastimo. Ovce, zelenje in cvetje so del narave, ki je sprejela Odrešenika in se mu poklonila na svoj način. Ko se bomo ustavljali ob jaslicah, ob njih molili ali peli ter otrokom razlagali božično skrivnost, ne pozabimo, da je Bog postal človek, da bi mi postali Božji. Božič in božično drevo

Božično drevo je znamenje nadnaravnega življenja, ki sta ga zapravila Eva in Adam, zopet pa pridobil Kristus, ki se je učlovečil po Devici Mariji. Za kristjane je božični drevešček simbol življenja, ki nam ga je pridobil Kristus, ki nas je spravil z Bogom. Lučke na njem pomenijo luč, ki jo je Kristus prinesel na svet, okraski in darovi na njem in ob njem pa so vsakomur prijazno znamenje dobrote, kakršno čutimo posebno ob božiču.

Božič in blagoslov doma in družine

V naših krajih je lepa navada, da na sveti večer pokropimo in s kadilom pokadimo domačo hišo (ali stanovanje) in vse druge prostore, ki so naša last.

S tem dejanjem izpovemo, da je Bog stvarnik in vzdrževalec vsega, da morejo tudi gmotne stvari pomagati k človekovemu izpopolnjevanju in služenju Bogu, da bo nastal nov svet po posebnem Božjem posegu. Hkrati kličemo božje varstvo v naše vsakdanje življenje in delo.

Ponekod pokropijo in pokadijo dom ali hišo na vse tri svete večere:

božični večer (24.12), na večer starega leta (31.12.) in na predvečer Gospodovega razglašenja (5.1.)

Med kropljenjem in pokaditvijo prostorov molimo rožni venec ali pojemo božične pesmi.

Z Jezusovim rojstvom, Bog postane del zgodovine človeštva. Leto njegovega rojstva deli zgodovino na dvoje: pred in po Kristusu.




Gospodovo rojstvo - Božič (25.12.)

Gospodovo rojstvo praznujemo 25. decembra, ki je za veliko nočjo, praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih, drugi največji krščanski praznik. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Bo...

Marija Božja Mati - Novo leto (1.1.)

Novoletni dan, 1. januarja, osmi dan po Jezusovem rojstvu, na božično osmino, je v katoliškem bogoslužju praznik Marije, svete Božje matere. Današnji praznik Marije, svete Božje M...

Gospodovo Razglašenje - Sveti trije kralji

Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo ...

Blagoslov doma in jaslic na prvi sveti večer - pred Božičem (24.12. zvečer)

Družinske jaslice in naš dom lahko vsako leto znova blagoslovimo v družini. To opravilo lahko opravi družina sama tako, da se na božični večer zbere pri jaslicah. Dobro je, da si pripravimo bla...

Blagoslov doma na staro leto (31.12. zvečer)

Na zadnji dan leta naj bi se družina zahvalila Bogu za vse prejete milosti v preteklem letu in ga prosila za pomoč v novem. Poleg udeležbe pri zahvalnem bogoslužju v cerkvi, naj bi tudi dom na&sca...

Blagoslov doma pred praznikom Gospodovega razglašenja, Sv. treh kraljev (5.1. zvečer)

Praznik Gospodovega razglašenja ali Treh kraljev so naši predniki praznovali kot tretji božič (drugi je bil na staro leto), torej prav tako slovesno kot sam sveti večer. Prav je, da...