Preskoči na vsebino


Bolniško maziljenje

Bolniško maziljenje je po nauku Cerkve eden izmed sedmerih zakramentov, ki ga je postavil Kristus. Kompendij KKC o njem pravi naslednje: »Jezusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja bolnikov so razločno znamenje, da je z njim prišlo božje kraljestvo in zato zmaga nad grehom, trpljenjem in smrtjo. S svojim trpljenjem in smrtjo je dal Jezus trpljenju nov smisel: če je zedinjeno z njegovim trpljenjem, more postati sredstvo očiščenja in odrešenja za nas in za druge.« Cerkev je prejela od Gospoda naročilo, da ozdravlja, si prizadeva negovati bolnike in jih spremljati s priprošnjo.

Velika večina bolnikov se kmalu zave, da ne more popolnoma zaupati ne zdravnikom, ne sebi. Popolnoma lahko zaupamo samo Stvarniku, Bogu. In zaradi Boga zdravnikom in ostalim ljudem.

Čedalje bolj doživljam kako je zakrament bolniškega maziljenja, poleg ozdravljajoče moči, tudi zakrament zaupanja, izročitve Stvarniku. Človek se mora nekomu zaupati, če bo zaupal ustvarjeni stvari, bo slej ko prej razočaran. Če pa zaupa svoje telo in življenje Bogu, ve, da je v Njegovih rokah, ne glede kako se bo bolezen odvila. Nevidna božja moč zakramenta bolniškega maziljenja krepi človeka v izročanju in zaupanju. Tako postaja ta zakrament varno naročje v katerem bolnik nosi svoj križ, se bori z boleznijo in ga spominja, da bo vse kar je storjeno iz ljubezni shranjeno za večnost.

V trpljenju in bolezni je darovanje in združevanje trpljenja s Kristusovim trpljenjem tisto poroštvo, ki bolnika spodbuja, da ga Božja ljubezen ne bo nikoli zapustila – prav tako kakor tudi ljubezen Cerkve, ki skrbi, da je blizu ljudem, pogosto tudi preko nas.

p. Toni Brinjovc

 

Lokacija: