Preskoči na vsebino


Bolnikova molitev križevega pota

Soočenje z boleznijo in zdravljenjem, upanje in boj z bolečinami predstavljajo za bolnika svojevrsten križev pot  pot skozi trpljenje, upanje v ozdravljenje ali dokončno odrešenje.

Na tej poti bolnik ni sam, saj je z njim Jezus, ki je to pot, tudi za nas bolnike in za naše ozdravljenje že prehodil.

Ali mu znamo slediti na tej poti?

I. postaja: OBSODBA

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Pilat je popustil množici in obsodil Jezusa: križan naj bo. Čeprav je bil to eden najokrutnejših načinov usmrtitve, je Jezus mirno sprejel obsodbo.

Diagnoza bolezni. Mnogokrat zabolijo zdravnikove besede kot pilatova obsodba. Težko se je soočiti z dejstvom, da je bolezen vdrla v naše življenje. Pojavijo se neprijetna vprašanja: zakaj jaz, kaj bom moral prestati? Kakšen bo izzid zdravljenja? Kako bodo moji domači sprejeli mojo bolezen?

O Bog, daj mi moči, da bom lahko z enako mirnostjo in zaupanjem v Očetovo ljubezen, kot je Jezus sprejel Pilatove besede, tudi jaz sprejel vest o svoji bolezni.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

II. postaja: KRIŽEV POT

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Obsodbo je bilo treba izvršiti. Vojaki so po končanem zasmehovanju in bičanju Jezusu naložili na rame križ in pot na Kalvarijo se je pričela.

Zdravljenje. Po ugotovljeni bolezni se pričenja dolgotrajna pot, ki naj bi se končala z ozdravljenjem. Posebne preiskave, terapije, razna zdravila, grenka in boleča €“ vse to postaja bolnikov vsak dan. Hodniki, ambulante, operacijske dvorane so za bolnika kamniti tlak, po katerem je hodil Jezus na Kalvarijo.

O Bog, daj mi moči, da hodniki ne bi bili predolgi, da bom lahko prinesel svoj križ do konca.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas

III. postaja: PRVI PADEC

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Jezusovo telo ni zdržalo. Bolečine in težko breme so naredili svoje. Padel je. Najraje bi ostal tam na kamnitih kockah, vendar vojaki niso dovolili počitka.

Prva kriza. Zdravljenje ne poteka po naših načrtih. Pojavijo se dvomi. Ali je izbrana terapija pravilna? Ali so zdravniki naredili, kot je bilo potrebno? Ali sem sam storil kaj narobe? Namesto optimizma začne glodati črv nezaupanja in psihična moč prične popuščati. Kdaj bo konec tega trpljenja?

O Bog, daj mi moči, da se bom mogel pobrati po takih padcih.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

IV. postaja: SREČANJE Z MARIJO

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Še bolj kot Jezusovo telo je krvavelo Marijino srce, ko je bila priča sinovemu trpljenju. Čeprav si je želel, da vsega tega ne bi videla, je bila Marija tam. Tiha, žalostna in neizmerno vdana v božjo voljo, je spremljala njegovo krvavo pot.

Srečanje z domačimi. Vsako zdravljenje pusti sledove na bolniku. Velikokrat je nemočen in nebogljen. Večkrat je opremljen s pripomočki, ki so potrebni za zdravljenje, niso pa prijetni za oko. Zato si velikokrat želi, da ga domači ne bi videli tako nebogljenega, tako nemočnega. Da bi ga imeli v spominu takega, kot je bil pred boleznijo. Pa vendar je ljubezen domačih močnejša in premaga te pomisleke. Vliva mu upanje in pogum.

O Bog, daj mi moči, da bom zmogel sprejemati ljubezen in skrb domačih ter, da zaradi svoje nebogljenosti ne bom do njih nehvaležen.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

V. postaja: SREČANJE S SIMONOM

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Vojaki so ugotovili, da je Jezus preslaboten, zato morajo nekaj storiti, da bo sprevod prišel do konca. Postavnega Simona so prisilili, da si je naložil Jezusovo breme. Upiral se je, vendar so bili vojaki močnejši.

Sestre in zdravniki. Vsak zdravniški poseg v postopku zdravljenja zahteva tudi precej človeške moči. Tako je bolnik kaj kmalu fizično izčrpan. Da lako nadaljuje zdravljenje potrebuje dobre Simone: zdravnike, ki skrbno načrtujejo posege, sestre, ki ga negujejo in spremljevalce, ki hitijo z njim od pregleda do pregleda. Zaveda se, da bi bil brez njih nemočen in jim je hvaležen, da mu pomagajo nositi bremem bolezni.

O Bog, pomagaj mi, da bom znal biti hvaležen vsem Simonom, ki mi pomagajo na moji poti do zdravja.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

VI. postaja: SREČANJE Z VERONIKO

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Veronika sodi med ljudi, ki se ne pustijo prestrašiti in so zvesti svoji vesti. Vedno vedo, kaj je treba storiti. Zato se ni zmenila za prepovedi vojakov, ampak je, ko je videla krvav Jezusov obraz, vzela prtič in ga obrisala.

Čuteče sestre. Veliko posegov, ki so potrebni za ozdravitev bolezni, je bolečih in se izvajajo brez pomirjeval. V takih trenutkih je topla dlan na čelu, ki pomiri in zmanjša bolečino, kot Veronikin prt, ki je osvežil Jezusov obraz.

O Bog, povrni vsem tem Veronikam v bolnišnicah, ki nam brišejo potno čelo in lajšajo bolečine.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

VII.postaja: DRUGI PADEC

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Jezusu pojemajo moči, pot na Kalvarijo pa je tako dolga. Leseno breme je pretežko. Ob zasmehovanju množice telo popusti in zopet se znajde na tleh. Namesto pomoči je deležen brc in psovk. Ali se bo pobral?

Druga kriza. Zdravljenje ne kaže pričakovanih izboljšanj. Nasprotno, stanje se še poslabša. Ne samo bolezenski znaki, tudi splošno počutje je vse slabše. Čeprav si bolnik želi ozdravljenja bolj kot vse drugo, se znajde v položaju, iz katerega skoraj ne vidi izhoda. Vprašanja: Ali res moram preživljati vse to trpljenje, negotovost? mu pobirajo še preostale moči.

O Bog, pomagaj mi, da se poberem in z Jezusom nadaljujem pot do konca svoje Kalvarije.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

VIII. postaja: SREČANJE Z ŽENAMI

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Jeruzalemske žene. Zbrale so se, da bi objokovale Jezusovo usodo, usodo prestopnika, ki ga bodo križali. Pozabile pa so, da so na njegovih ramah tudi njiihovi križi. Zato bi jih bolj kot sprevod obsojenih morala skrbeti njihova lastna usoda.

Obiskovalci. Bolnik si velikokrat zaželi obiskov, ki mu prekinejo enolični bolnišnični dan in ga v večini primerov napolnijo z dodatno močjo. Večkrat pa ga obiski tudi utrujajo, posebno, kadar so posegi zahtevali veliko moči. Žal pa se nekateri obiskovalci vedejo kot jeruzalemske žene. Bolj pomembno jim je, da so videni ob bolnikovi postelji, kot pa njegovo počutje. Pozabljajo, da se lahko tudi sami kaj hitro znajdejo na bolnikovem mestu.

O Bog, pomagaj mi, da bom znal razumeti bolnika in se bom mogel zazreti v svoje napake.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

IX. postaja: TRETJI PADEC

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Jezusovo človeško telo je enako našemu. Za to šibko telo je bilo naporov enostavno preveč. Noge ga niso več ubogale in zopet je padel v prah. Tretjič. Za množico, ki je spremljala sprevod so bili ti padci predstava, ki je podaljševala dogajanje. Tako so imeli več časa, da so se naslajali nad njegovo nemočjo.

Tretja kriza. Po daljšem zdravljenju se zdravniki odločijo za temeljit poseg, ki bo odpravil težave in prinesel izboljšanje, praktično ozdravitev. Prvi znaki so razveseljujoči, nato pa: pojavi se enaka bolečina kot na začetku zdravljenja. Tokrat se bolniku zazdi, da je resnično na dnu in pri koncu s svojimi močmi. Iz veselja v obup. Ali je sploh mogoče še kaj hujšega? Ali bo treba še enkrat prehoditi celotno pot, polno bolečin?

O Bog, pomagaj mi, da bom v takih primerih zmogel zaupati v tvojo ljubezen odrešenja.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

X. postaja: PRIHOD NA KALVARIJO

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Sprevod je prispel na Kalvarijo. Množica se je umaknila vojakom, ki so pričeli s pripravami na križanje. Eni so pripravljali križe, žeblje in vrvi, drugi pa so Jezusu pobrali oblačila. Tako je ostal še brez zadnjega znaka človeškega dostojanstva, ki ga predstavlja obleka. Ostale pa so mu srage strnjene, s prahom pomešane krvi.

Golota. V današnjem času nas golota pozdravlja iz vseh časnikov, revij in filmov kot, da človeško dostojanstvo ni več potrebno. Kako čudno se počuti bolnik, ko mora, zaradi različnih posegov, odložiti obleko in je nato izpostavljen zdravniku in sestram. Tolaži se, da je bilo že veliko bolnikov pred njim v takem položaju, pa vendar. Nelagodje ostaja. Tudi nega je potrebna. In ko je bolnik v svoji nemoči in goloti prepuščen negovalkam, ostaja isti, neprijeten občutek.

O Bog, pomagaj mi, da bom ohranil čut za človekovo dostojanstvo.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

XI. postaja: KRIŽANJE

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Križi so bili pripravljeni. Medtem, ko so za križanje razbojnikov zadoščale vrvi, pa so za Jezusa uporabili žeblje in ga na križ pribili. Bolečine, ki so jih povzročili žeblji, so mu pobrale še zadnje moči. Bližal se je konec trpljenja.

Bolečine. Napuh bi bil, če bi bolnik primerjal svoje bolečine z Jezusovimi. Pa vendar, kadar bolečine postajajo premočne in prepogoste, se bolnik počuti podobno. Ker se zaveda, da Bog ne dopušča križa, ki bi presegel njegove moči, se sprašuje: ali res zmorem tako veliko bolečino, tako velik križ?

O Bog, daj mi moči, da bom zmogel nositi svoj križ.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

XII. postaja: JEZUS UMRJE

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Jezus je bil pribit, križ postavljen. Radovedneži so se razšli. Pod križem pa so ostali Marija in najzvestejši učenci. Tedaj se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Jezus je do konca izpil očetov kelih trpljenja. Umrl je, da bi mi lahko živeli.

Smrt. To je beseda, ki se je večina bolnikov boji in se ji izogiba. Čeprav vsako bolezen, vsak zdravniški poseg spremlja pridih telesne smrti, pa misel nanjo vsi ljudje, ne samo bolniki, odrivamo. In vendar se mnogokrat zgodi, da je bolezen močnejša in telo podleže. Človek umre. Kljub temu, da verujemo, da je smrt rojstvo za večno življenje, pa je za domače vsaka smrt njihovih dragih, velika preizkušnja trdnosti vere.

O Bog, daj mi moči, da bom v takih preizkušnjah znal izreči svoj zgodi se. Ne moja ampak tvoja volja naj se zgodi.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

XIII. postaja: V MARIJINEM NAROČJU

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Mnogim so se porušile sanje, ko je Jezus mrtev obvisel na križu. Tudi Marijina bolečina je bila neizmerna, saj je težko razumela, da je njen sin, božji sin moral tako umreti. Želela je še enkrat objeti sinovo telo. Ta želja se ji je izpolnila, ko so Jezusovo telo sneli s križa in ji ga položili v naročje.

V krogu domačih. Uspešno zdravljenje se konča z odhodom iz bolnišnice v domače okolje. Bolnik se vrne v naročje svojih najdražjih, ki so med zdravljenjem trepetali zanj, ga vzpodbujali in zanj molili. Tak povratek domov je kot vrnitev v materino zavetje in njen objem.

O Bog, povrni materam in vsem domačim, za njihovo ljubezen in skrb.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

XIV. postaja: POKOP

Molimo te Kristus in te hvalimo, Ker si s svojim križem svet odrešil.

Jezusovi prijatelji so poskrbeli za njegovo telo. Očistili so ga, mazilili, zavili v povoje in položili v grob. Čeprav je Jezus večkrat napovedal svoje trpljenje in vstajenje od mrtvih, nekateri niso hoteli, drugi pa niso mogli razumeti njegovih napovedi. Sprijaznili so se z mislijo, da pomeni Jezusov grob tudi konec njegovega delovanja.

Novo življenje. Veliko bolnikov pravi, po uspešno prestali težki preizkušnji, da so se ponovno rodili. Življenje jim odslej izpolnjuje hvaležnost, da lahko nadaljujejo z delom v svojem domačem in delovnem okolju. Preizkušnje pa so spremenile tudi njihove poglede na vrednote. Marsikaj, kar je bilo pred boleznijo nepogrešljvo, postane sedaj nepomembno. In to novo življenje je mogoče, ker se Jezusovo delovanje ni končalo v grobu, ampak je vstal, da bi mi imeli življenje in ga imeli v izobilju.

O Bog, daj mi milosti, da bi tudi jaz vstal z Jezusom v večno življenje.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Lokacija: