Preskoči na vsebino


Praznik sv. Jožefa Delavca

Obhajamo 1. maja. V Katoliški Cerkvi se na ta dan spominjamo sv. Jožefa kot delavca, ki si je kruh služil z lastnim delom.

Cerkev vidi v liku sv. Jožefa vzor in zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter tako poskrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa. Po svetopisemskem izročilu in legendi je bil po poklicu mizar.

Vsebina praznika oziroma izpostavljenega vidika dela izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Leta 1891 je papež Leon XIII. (1878€“1903) objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje, spregovoril o industrijskih delavcih in poštenih plačah. Okrožnica raziskuje položaj plačanih delavcev, ki so bili v tistem času nezaščiteni in brez pravnega okvirja. Delo ne predstavlja samo ene od človekovih dejavnosti, ampak je povezano tudi družbenimi in političnimi vprašanji. Okrožnica je bila deležna precejšnje javne pozornosti, saj je bila prva, ki je delo obravnavala z vidika družbenega nauka Cerkve. Temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve se navezuje na svetopisemske poudarke in iz njih tudi izhaja.

Za kristjane in Jude se zgodovina dela začne s stvarjenjem sveta. Stara zaveza predstavlja Boga kot delavca, ki oblikuje, postavlja in ureja (prim. npr. 1 Mz 1,1€“2,4). Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, s čimer je človekovo delo tudi na poseben način ovrednotil in mu dal pomen.

Delo mora biti cenjeno in spoštovano, saj ljudem omogoča dostojen način življenja ter zagotavlja materialne pogoje za preživetje. Okrožnice cerkvenega učiteljstva na tem področju želijo pripomoči k vzpostavljanju pravičnega družbenega reda in pomagati ovrednotiti obstoječe družbenopolitične ureditve.

Lik sv. Jožefa je zgled tako za delavce kot delodajalce. Slednji so zavezani k zagotavljanju poštene plače, ki omogoča dostojno življenje. Višina plače mora odgovarjati na življenjske potrebe in razmere, v katerih se delavci nahajajo.

Vsi subjekti civilne družbe morajo bdeti nad urejenim razmerjem med delom in kapitalom ter z dialoškim pristopom urejati delavska vprašanja, neomejeno konkurenco ekonomske moči in varovanje osebne lastnine, ki je namenjena družbeni funkciji.

Lokacija: