Preskoči na vsebino


Velika sobota

Na Veliko soboto se Cerkev mudi pri Jezusovem grobu in premišljuje njegovo trpljenje in smrt. V petek je Jezus umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu. Velika sobota je dan čaščenja Božjega groba.

Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo ogenj in vodo. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote.

Sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.

Velikonočni blagoslov jedil ima posebno simboliko:

Šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo. Hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Pirhi, še posebej rdeči, simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost ter novo življenje, ki se prebije iz lupine - kamnitega groba. Potica, ki je okrogla, nas spominja na trnovo krono.

Velikonočno praznovanje začnemo zvečer s slovesnim bogoslužjem €“ velikonočno vigilijo (bdenjem, pričakovanjem), pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub. Zato je velikonočna vigilija, radostno slavje, polna upanja in prekipevajočega veselja.

Velikonočna vigilija je najpomembnejše in najslovesnejše bogoslužje v celem letu; obhajamo jo v štirih delih: Slavje luči

Na začetku je blagoslov ognja in okrasitev velikonočne sveče. Ko duhovnik prižge velikonočno svečo, znamenje Vstalega Kristusa, pravi: Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha.

V tišini sprevod z velikonočno svečo vstopi v temno nerazsvetljeno cerkev, kjer duhovnik trikrat zapoje: Kristusova luč. Vsi odgovorijo: Bogu hvala.

Po tretjem odpevu se prižgo luči v cerkvi. Sledi hvalnica velikonočni sveči, ki je vrh slavja luči.

Besedno bogoslužje

Na voljo je devet odlomkov svetega pisma. Sedem iz Stare zaveze in dva iz Nove zaveze. Beremo večje število svetopisemskih besedil, ki imajo globok pomen za odrešenjsko zgodovino, vedno pa berilo o prehodu prek Rdečega morja (2Mz 14). Po vsakem odlomku Božje besede je sklepna molitev.

Duhovnik zapoje Slava, Bogu na višavah. Oglasijo se zvonovi in orgle, ki molčijo od Velikega četrtka.

Po berilu iz Nove zaveze duhovnik slovesno zapoje Alelujo, ki jo pevci ponovijo. Ta melodija bo zvenela še vso velikonočno dobo.

Vrh besednega bogoslužja je evangeljsko poročilo o Jezusovem vstajenju.

Krstno bogoslužje

Pri krstnem bogoslužju znova pokličemo v spomin zavest, da smo po krstu vcepljeni v Kristusovo velikonočno skrivnost. Če smo namreč z Jezusom umrli, bomo po krstu z njim tudi živeli. Križ torej za nas ni obup, ampak nam je po krstu vir upanja.

Najprej stoje pojemo Litanije vseh svetnikov. Potem duhovnik blagoslovi krstno vodo, nad katero kliče Svetega Duha. V spomin našega krsta je obnovitev krstnih obljub - stoje slovesno izpovemo svojo vero s trikratnim verujem ter se znova odpovemo zlu s trikratnim se odpovem.

Nato je obred krščevanja.

Če novokrščencev ni, nas duhovnik pokropi z blagoslovljeno krstno vodo. Krstno bogoslužje se zaključi s prošnjami za vse potrebe.

Evharistično bogoslužje

Prične se evharistična daritev. Verniki prineso na oltar darove za mašo. Ob tem položijo na oltar vsa svoja postna premagovanja in vse svoje življenje, da bo Bogu ta daritev prijetna, vsemu svetu pa v zveličanje.

Pri odslovitvi, na koncu svete maše, duhovnik ali diakon zapoje: Pojdite v miru, aleluja, aleluja.

Lokacija: