Preskoči na vsebino


Velika noč

Velika noč je največji krščanski praznik. Je praznik vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, je vstal od mrtvih.

Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.

Veliko noč lahko praznujemo le v smislu in obhajanju velikonočnega tridnevja: velikega četrtka, velikega petka in velike sobote.

Poudarki ob velikonočnem tridnevju in veliki noči Veliki četrtek

Pri dopoldanskih sv. mašah škofje ordinariji v stolnicah blagoslovijo bolniško in krstno olje ter posvetijo sv. krizmo.  Olja se uporabljajo pri podeljevanju zakramentov bolniškega maziljenja, krsta, birme in mašniškega posvečenja.  Duhovniki pri tej sv. maši tudi obnovijo duhovniške obljube. Na veliki četrtek zvečer kristjani praznujemo postavitev dveh zakramentov, zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja.

Jezus nam je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in svojo kri izročil v jed in pijačo, poleg tega pa je postavil tudi zapoved medsebojne ljubezni. V znamenje tega je učencem umil noge.

Na veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo tudi za zakrament mašniškega posvečenja, ki ga škofje v Cerkvi na Slovenskem običajno podeljujejo diakonom na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija.

Veliki petek

Na veliki petek je poleg pepelnične srede, s katero začenjamo postni čas, strogi post.

Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ne obhajamo sv. maše. Ta dan se spominjamo Kristusovega trpljenja in smrti na križu, posebej z molitvijo štirinajstih postaj križevega pota in obredi velikega petka, med katerimi pomemben del zavzemajo slovesne prošnje za vse potrebe in čaščenje križa.

Med svetopisemskimi besedili prebiramo zapis o Jezusovem trpljenju in smrti iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18, 1-19, 42).

Na Veliki petek, tudi začnemo devetdnevnico z Rožnim vencem Božjega usmiljenja v pripravo na Praznik Božjega usmiljenja (Bela nedelja).

Velika sobota

Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo ogenj in vodo. Na velikonočnem ognju gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote. Sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.

Velikonočni blagoslov jedil ima posebno simboliko:

Šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo.

Hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ.

Pirhi v simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost ter novo življenje, ki se prebije iz kamnitega groba.

Potica pa spominja na trnovo krono.

Velikonočno praznovanje začnemo zvečer s slovesnim bogoslužjem  velikonočno vigilijo (bdenjem, pričakovanjem), pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub.

Velikonočna vigilija je najpomembnejše in najslovesnejše bogoslužje v celem letu.

Obhajamo jo v štirih delih: prvi del je slavje luči (blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči), drugi del je besedno bogoslužje (beremo večje število svetopisemskih besedil, ki imajo globok pomen za odrešenjsko zgodovino), nato je krstno bogoslužje, na koncu pa kot krona vsega evharistično slavje.

Lokacija: