Preskoči na vsebino


Jezusovo darovanje v templju - Svečnica

V katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo štirideset dni po božiču, praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po stari navadi po cerkvah blagoslavljamo sveče.

Svečnica se praznuje se 40 dni po rojstvu Jezusa. Svečnica je dan, ko sta mati Marija in sveti Jožef odnesla novorojenega sina v tempelj v Jeruzalemu in se zahvalila Bogu.

Ko jih je Simeon v templju videl, je vedel, da je Jezus mesija, na katerega Izrael in svet čakata. Vzel je otroka v naročje, se zahvalil Bogu in naznanil, da bo otrok luč celotnemu svetu.

Po judovski postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako očistiti. Če je mati rodila sina je bila po porodu obredno nečista sedem dni, če je rodila hčer je bila obredno nečista štirinajst dni. V tem času se ni smela družiti z nikomer, zlasti pa ni smela iti v svetišče. Redovnice in redovniki pa praznujejo dan Bogu posvečenega življenja. To je dan zahvale, molitve za svetost, premišljevanja in medsebojnega srečanja.

Dan posvečenega življenja ima trojen namen: €˘ hvaležnost za dar redovništva v posvečenem življenju, ki bogati in razveseljuje krščansko skupnost z mnogovrstnostjo svojih darov (karizem), €˘ da bi celotno Božje ljudstvo bolj spoznalo in cenilo posvečeno življenje, €˘ da bi skupaj slavili čudovita dela, ki jih je Gospod naredil v Bogu posvečenih osebah in da bi se še bolj živo zavedali, kako nenadomestljivo je njihovo poslanstvo v Cerkvi in v svetu.

Lokacija: