Preskoči na vsebino


Psalm 104

Slavi, moja duša, GOSPODA. GOSPOD, moj Bog, zelo si velik, veličastvo in sijaj si oblekel. Ogrinjaš se s svetlobo kakor s plaščem, razpenjaš nebo kakor šotor. Na vodah postavlja gornje sobe, iz oblakov dela svoj voz, hodi na perutih vetra. Vetrove dela za svoje poslance, za svoje služabnike plamteč ogenj.

Zemljo je postavil na njene temelje, da se na veke vekov ne bo majala. Vzdignile so se gore, pogreznile doline na kraj, ki si jim ga določil. Studence pošilja v potoke, ki se pomikajo med gorami. Naredil je luno za letne čase, sonce pozna svoj zahod.

Polagaš temo in nastopi noč, v njej se plazijo vse gozdne živali. Človek odhaja k svojemu opravilu, na svoje delo do večera. Kako veliko je tvojih del, o GOSPOD! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij.

GOSPODOVA slava naj traja na veke, GOSPOD naj se veseli nad svojimi deli. Pel bom GOSPODU v svojem življenju, igral bom svojemu Bogu, dokler bom bival. Naj mu bo prijetna moja pesem, jaz se bom veselil v GOSPODU. Slavi, moja duša, GOSPODA.

Lokacija: