Preskoči na vsebino


Molitev pri jaslicah

Zazrimo se v jaslice, pokleknimo pred tabernakelj in molimo: O, moj Odrešenik! V začetku in pred veki si Ti, večna Beseda, bila Bog, danes pa si se rodil kot Odrešenik sveta. Molim Te, ljubim Te, zahvaljujem se Ti.

Ti, Sin Najvišjega, vsemogočni Gospod, si skril svoje božanstvo in sprejel človeško omejenost. V jasli si bil položen kot nebogljen Otročiček, v Evharistiji si kot košček kruha. Verjamem vate.

Ti, Gospod in Vladar vesoljstva, si se rodil v tujem hlevu v skrajnem uboštvu: trajno pa ostajaš zaprt v naših tabernakljih. Nauči me skromnosti in preprostosti!

Ti, Gospod in Bog - si ležal na slami med oslom in volom... Kakšno počivališče pa imaš pri meni, ko se mi podarjaš v svetem obhajilu?

Ti, večna Ljubezen, si bil kot izgnanec na zemlji od rojstva do smrti, osamljen pa si tudi v naših tabernakljih, kjer nas čakaš in pričakuješ tolikokrat zaman... Mi pa blodimo in iščemo ljubezni mimo Tebe - pa ostajamo prazni in razočarani...

Ti, neskončno sveti, Najsvetejši, najvišji Gospod, večni Bog - si sestopil k nam, ubogim grešnikom, privzel človeško telo in našo časovnost, nam postal enak v vsem, razen v grehu - da odvzameš breme naše krivde, da bi se mi, grešniki, lahko spravili z Bogom in postali sveti. Mi, obteženi, pa se Ti ne približamo; ker ne zaupamo v Tvoje usmiljenje (saj tudi sami večkrat nismo usmiljeni...).

Ti, Gospod, ki si polnost življenja, ki si Življenje samo, si privzel našo krhkost, da nas dvigneš k sebi. V Evharistiji ostajaš kot Kruh življenja, ki si prišel iz nebes - in kdor Te uživa, bo živel vekomaj; imel bo večno življenje in Ti ga boš obudil poslednji dan (prim. Jn 6,51.54). Naj Te uživam, Kruh življenja, s čistim srcem, s trdno vero in hvaležno ljubeznijo.

Ti, Stvarnik, Gospod in Vladar vsega ustvarjenega, si se tako nedoumljivo ponižal, da si se izenačil s svojo stvarjo; v Evharistiji ostajaš skrit pod podobama kruha in vina... Mi smo pa včasih tako pomembni.

Ti, močni Bog, Kralj miru - si prišel v hrupnost sveta in tiho ostajaš v Evharistiji, da bi nam podaril svoj mir - pa hodimo tolikokrat neprizadeto mimo Tebe in iščemo miru tam, kjer ga ni. O, daj nam spoznati, da nam moreš dati pravi mir samo Ti.

Ti, Božji Sin, si postal človek, da bi mi postali Božji otroci...!

Ti, ubogo betlehemsko Detece, si zares pravi Bog in si tudi pravi človeški otrok: večna Beseda je meso postala in se naselila med nami (]n 1, 14). O, hvala, ker ostajaš trajno med nami pod evharističnima podobama kruha in vina!

Ti, Gospod in Bog, iz katerega je vse in po katerem je vse (1 Kor 8,6), si postal ubog in najnižji izmed ljudi (2 Kor 20) in ostajaš nezaznaven v skrivnosti Evharistije, da bi nas obogatil s svojim bogastvom (prim. 2 Kor 8, 9). Naj nas zemeljske dobrine nikoli tako ne prevzamejo, da bi se zanje bolj prizadevali kakor pa za večne.

Ti, Sveti, Najsvetejši, Neskončni, Ti edini Svobodni, si se dal vkleniti v človeško telo, zaprt si v naših tabernakljih... da bi nas rešil časovnosti, nas naredil za ljudi večnosti, da bi mi lahko postali deležni Tvoje Božje neskončnosti. O, daj nam milost, da bomo večkrat mislili na to, da smo otroci večnosti! Naj Ti bomo hvaležni za ta brezmejni dar!

Ti, Gospod in Bog, ki si enega bistva z Očetom - si sestopil v deviško Marijino telo in po Njej prišel med nas. Tudi v Evharistiji si Njen Sin; Ona, ki je vedno Tvoja Mati, je prava "evharistična Žena. - O naj Te s Tvojo in našo Materjo častimo, hvalimo in poveličujemo, ljubimo in Ti služimo; naj tudi mi ohranimo v srcu vse Tvoje besede, jih premišljujemo in po njih dosledno živimo.

Tako bomo mogli nenehno živeti v prisrčni povezanosti s Teboj, naš Gospod in Odrešenik, in s Tvojo presveto Materjo - in bomo že sedaj okušali delček nebeške blaženosti v veselem pričakovanju slave, ki se bo razodela nad nami (Rim 8, 18), ko Ti bomo z angeli in svetniki nenehno prepevali: Slava Bogu na višavah!

Lokacija: